Računalništvo v oblaku, 1 del
Kako naj se nekdo odloči za privatni ali javni oblak, za implementacijo določene »oblačne« programske opreme in kateremu ponudniku zaupati načrtovanje in postavitev, če pa je vse tako »oblačno« zapisano?
Mediji nas dnevno bombardirajo s podatki in številkami o uporabi rešitev računalništva v oblaku. Tako nam mednarodne raziskovalne hiše kot na primer IDC, Gartner in druge napovedujejo, da bo v naslednjih letih porabljenih več deset milijard dolarjev za rešitve in implementacije računalništva v oblaku. Očitno gre torej za eno od pomembnejših razvojnih smernic IT okolja. Zato me vedno znova tako preseneča, ko opažam, da se sama besedna zveza: »računalništvo v oblaku« velikokrat zlorablja v različnih kontekstih in tako avtorji ne podajo jasnih in transparentnih informacij, ki bi bile v pomoč pri izbiri katerekoli od rešitev, ki jih zajema računalništvo v oblaku.
»Zakaj je zgodovina pomembna?« se spominjam našega profesorja zgodovine iz osnovne šole, ki nas je znova in znova, ne glede na učno snov spraševal isto vprašanje vsa štiri leta predmetnega pouka. V bistvu se je tolikokrat ponovil, da je zvenel kot pokvarjena plošča, mi, učenci, pa smo vsi v en glas odgovarjali: »Ker s poznavanjem preteklosti, razumemo sedanjost in lahko gledamo na razvoj v prihodnosti«.
Danes je drugače. Če sem se takrat le naučila pravilno odgovoriti na vprašanje, brez poglobljenega razumevanja izrečenega, danes lahko rečem, da vprašanje in odgovor tudi razumem. In da bi dejansko razumeli »računalništvo v oblaku«, je potrebno pogledati v preteklost.
Na spletu in v knjigah najdemo več teorij razvoja računalništva v oblaku. Kot najbolj primerno za potrebe tega članka bom uporabila razlago, ki je predstavljena v knjigi Handbook of Cloud Computing, 2010, kjer avtorja predstavita 6 računalniških faz. Gledano od zgodovinsko najstarejše - osrednjega računalnika, imenovanega »mainframe«, do računalništva v oblaku. Pri čemer avtorja ugotavljata, da se računalništvo v oblaku z vidika zasnove vrača k mainframe računalniški fazi – dostopanju do osrednjega računalnika preko terminala.
 |
1 Faza: Uporabniki so delili zmogljivost osrednjega računalnika s pomočjo terminalnih tehnologij.
2 Faza: Posamezni računalniki postanejo dovolj zmogljivi, da zadovoljijo osnovne uporabniške potrebe.
3 Faza: Postavljanje lokalnih omrežji z medsebojnim povezovanjem računalnikov in prenosnikov.
4 Faza: Medsebojno povezovanje lokalnih omrežji v globalno omrežje, imenovano Internet, z namenom izboljšanja uporabe oddaljenih aplikacij in virov.
5 Faza: Omrežno računalništvo omogoči delitev pomnilniške in procesorske zmogljivosti skozi enoten sistem.
6 Faza: Pridemo do »računalništva v oblaku«, kjer uporabnik dostopa do virov preko spleta. |
Seveda gre za laično primerjavo dveh tehnologij, ki načrtno ne upoštevata ogromnih razlik v dostopu do tehnologij, zmogljivosti in kapaciteti razpoložljivih virov. Če je nekoč obstajal le preprost uporabniški vmesnik, ki je prek terminala dostopal do omejene količine razpoložljivih kapacitet in zmogljivosti, lahko danes z namiznim računalnikom ali prenosnikom, ki ima že sam po sebi svoje zmogljivosti in kapacitete, dostopamo v oblak s praktično neomejeno količino razpoložljivih virov.
Avtorji večine teorij torej ugotavljajo, da se tehnologija razvoja računalništva vrača k (virtualnemu) osrednjemu viru kapacitet in zmogljivosti, dostopanje do virov pa je razpršeno. Kljub temu pa ne moremo zaključiti, da se računalništvo v oblaku le vrača v zgodovino, saj se ponaša z neizpodbitnimi prednostmi, katere ne bom naštevala, saj niso namen tega članka.
In če sedaj poznamo razvoj in razumemo nastanek računalništva v oblaku, lahko gledamo v prihodnost.
»Kot dobiš elektriko«, mi je zadnjič odgovoril direktor, ko sem ga vprašala kam misli, da peljejo ti »oblaki«? Priznam, s trditvijo se strinjam, saj si ne predstavljam, da bi moralo posamezno podjetje dobaviti oziroma ustvariti svojo električno energijo. Si morda vi? In kot smo navajeni, da nam dobavijo elektriko, kjerkoli že smo in karkoli počnemo, se bomo v prihodnosti navadili preko nekega vmesnika, ki morda nebo namizni računalnik ali prenosnik, dostopati do neomejene količine informacijskih virov.
Kakorkoli že, predlagam, da naslednjič podrobneje spoznamo trenutno odboje razvoja računalništva, imenovanega računalništva v oblaku.
Barbara Plavšić, HC Center d.o.o. |
.thumb-23x23.jpg){kind=small}
.thumb-257x82.jpg)
